APDEJT.si

Vlada ZDA je drastično znižala okoljske standarde, pri čemer je ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) uradno predlagala, da se emisije toplogrednih plinov ne obravnavajo več kot škodljive za zdravje. Ta poteza sledi izstopu ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitvi k uporabi fosilnih goriv, kot sta nafta in premog. Omenjena sprememba bi imela pomembne posledice za podnebne politike in varovanje okolja.

Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) zamuja z implementacijo omejitev emisij metana iz vrtanja nafte in plina, medtem ko razmišlja o popolni ukinitvi teh zahtev. Hkrati je Trumpova administracija predlagala preklic ugotovitve iz leta 2009, ki je služila kot osnova za regulacijo toplogrednih plinov, kar je sprožilo zaskrbljenost zveznih državnih voditeljev. Podnebni znanstveniki so kritični do poročila ministrstva za energijo, ki ga označujejo za 'protiznanstveno' in 'zavajajoče'. Medtem okoljevarstveniki v Ohiu ponujajo javne predstavitve o vplivih hidravličnega lomljenja (frackinga) na zdravje in okolje.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je formalno predlagala odpravo pooblastil ameriške vlade za regulacijo toplogrednih plinov kot onesnaževalcev zraka. Ta poteza, ki vključuje razveljavitev znanstvene ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini ogrožajo javno zdravje, bi močno oslabila sposobnost ZDA za boj proti podnebnim spremembam. Predlog je naletel na močno kritiko s strani okoljevarstvenikov in nekdanjih vodij EPA, ki opozarjajo na morebitne škodljive posledice za javno zdravje in okolje. Nasprotniki, vključno z generalnim državnim tožilcem Maina Aaronom Freyem, so izrazili zaskrbljenost, da takšno dejanje ignorira znanost in resničnost.

Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je predlagala, da se toplogredni plini ne bi več razvrščali kot škodljivi za zdravje. Ta poteza bi odvzela pravno podlago za boj proti podnebnim spremembam na zvezni ravni. Podnebni aktivisti so že napovedali pravne ukrepe proti tej odločitvi, ki naj bi bila del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za razveljavitev preteklih podnebnih zakonov.

Agencija za varstvo okolja (EPA) pod vodstvom predsednika Trumpa je predlagala razveljavitev pravne podlage za zvezno regulacijo izpustov iz vozil na plin in mandatov za električna vozila, ki so bili vzpostavljeni med Obamovo administracijo. Ta poteza vključuje tudi razveljavitev ugotovitve agencije iz leta 2009 o nevarnosti toplogrednih plinov za zdravje ljudi, ki je omogočala EPA regulacijo izpustov. Odločitev iz leta 2009 je bila ključna znanstvena podlaga, ki je agenciji omogočala regulacijo emisij v okviru zakona o čistem zraku. EPA zdaj poskuša to študijo ovreči kot znanstveno napačno.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predlagala preklic znanstvenih ugotovitev, ki so bile dolgo časa temelj za ameriško regulacijo emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Po poročanju TheGuardiana in Financial Timesa naj bi Trumpova administracija trdila, da toplogredni plini ne škodujejo javnemu zdravju, kar bi vladnim uradnikom odvzelo nadzor nad emisijami. Ta poteza bi imela pomembne posledice za podnebno politiko Združenih držav Amerike.

Ameriško ministrstvo za energijo je objavilo poročilo, ki ocenjuje obstoječo strokovno literaturo o vplivih toplogrednih plinov. Poročilo naj bi izpodbijalo prevladujočo naracijo o podnebni krizi in vplivu CO2, s čimer naj bi odprlo pot za bolj odprt dialog o podnebni politiki. Klimatska znanost naj ne bi bila dokončna, ideja o podnebni nevarnosti pa naj bi bila preteklost.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala umik od pomembne odločitve iz leta 2009, ki je predstavljala temelj boja proti emisijam toplogrednih plinov v Združenih državah Amerike. S tem dejanjem je ameriški predsednik znova izrazil svoje dvome o problematiki globalnega segrevanja. Ta poteza, ki zadeva drugega najpomembnejšega onesnaževalca na svetu, pomeni preobrat v okoljski politiki ZDA.

V drugem četrtletju leta 2025 se je na Nizozemskem izpust toplogrednih plinov zmanjšal za več kot 3 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Glavni razlog za zmanjšanje je manjša emisija v industriji in gradbeništvu, medtem ko se je izpust v sektorju električne energije povečal, poroča nizozemski statistični urad CBS.

Agencija za varstvo okolja ZDA (EPA) si prizadeva za zmanjšanje predpisov o plinskih posodah iz Obamove ere, kar so pozdravili ljubitelji avtomobilov in bencina, saj naj bi omogočili lažje polnjenje. Medtem se ameriški izvozniki plina soočajo s strožjimi evropskimi pravili glede emisij metana, pri čemer se pogajanja o trgovinskih sporazumih bližajo končnemu roku. V drugem pomembnem razvoju dogodkov so v mestu Sirakuze v New Yorku zabeležili znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v zadnjih 15 letih, kar bo vodilo v nov podnebni akcijski načrt. Poleg tega bi mnenje Meddržavnega sodišča ZN o podnebnih spremembah, ki opozarja na moretve kršitve mednarodnega prava, lahko povečalo nadzor nad velikimi projekti v Kanadi.

Trumpova administracija umika zvezni predpis, ki je od trgovin z živili, podjetij za klimatske naprave in drugih zahteval zmanjšanje izpustov močnih toplogrednih plinov. Ta zakon, ki je bil sprejet leta 2020, je bil prvotno podprt s strani administracije in je bil rezultat redkega soglasja med okoljevarstveniki in velikimi podjetji glede podnebnih sprememb.

V prvi polovici leta 2025 so emisije v letalskem prometu v Avstriji dosegle novo najvišjo raven. Glede na porabo kerozina v Avstriji je letalski promet ustvaril približno 1,5 milijona ton toplogrednih plinov. Prometni klub Avstrije (VCÖ) kot glavni razlog za povečanje vidi odsotnost davka na kerozin in poziva k njegovi uvedbi.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Po svetu se povečuje zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da človeštvo drvi proti 'podnebnemu kaosu', saj je globalna poraba fosilnih goriv lani dosegla nov rekord, kar je povzročilo še več izpustov toplogrednih plinov. Novo poročilo znanstvenikov poudarja, da vitalni znaki planeta 'utripajo rdeče', kar kaže na pospešeno globalno segrevanje.

Hyundai bo razširil svoj evropski testni center v Rüsselsheimu z investicijo 150 milijonov evrov, kar poudarja pomembnost temeljitega testiranja avtomobilov pred lansiranjem na trg. Rüsselsheim tako ostaja pomembna lokacija za avtomobilsko industrijo.

OECD je ponovno opozorila na premajhno ambicioznost Evropske unije pri podnebnem varstvu in izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih resnih gospodarskih posledic. Podnebne katastrofe so že povzročile znatno škodo.

Po ugotovitvah znanstvenikov z Univerze v Utrechtu bi lahko Zalivski tok dosegel kritično točko že v šestdesetih letih tega stoletja, če se izpusti toplogrednih plinov ne zmanjšajo drastično. Raziskave kažejo, da je prelomnica v podnebju bližje, kot so predvidevale prejšnje študije.